Finance

Vrednotenje tržne vrednosti kmetijskih zemljišč, bonitetne točke

Tržna vrednost kmetijskih zemljišč se določa na podlagi preteklih prodaj podobnih kmetijskih zemljišč, na podobi lokaciji. Makro lokacija kmetijskega zemljišča določa splošno vrednost kmetijskih zemljišč v določeni regiji. Ta vrednost je posplošena in ji moramo za konkretno oceno vrednosti prilagoditi izračun glede na bonitetne točke, obliko zemljišča, relief, dostopnost, sončno osvetlitev, urejenost mej, posek…


Kakovost zemljišča je izražena z bonitetnimi točkami, ki so zamenjale katastrske kulture in
katastrske razrede. Od začetka veljavnosti Pravilnika o vzpostavitvi bonitete zemljišč (2008) se v
zemljiškem katastru vodijo tudi bonitetne točke, ki izražajo kakovost zemljišča v smislu pridelovalne
sposobnosti pri kmetijski pridelavi. Boniteta zemljišča se določi na podlagi bonitete tal, vpliva
klime, vpliva reliefa in posebnih vplivov na pridelovalno sposobnost zemljišč. Pri tem se med
posebne vplive uvršča skalovitost, poplavnost, sušnost, ekspozicija, odprtost in zaprtost,
zasenčenost in vetrovnost. Boniteta zemljišč je relativna vrednost pridelovalne sposobnosti zemljišč
in se določi v razponu od 1 do 100 bonitetnih točk, pri čemer pomeni 100 bonitetnih točk
najboljše zemljišče, 1 pa najslabše.
Kmetijska zemljišča dosegajo največjo poprečno tržno ceno na območjih, kjer se iz špekulativnih razlogov prodajajo zemljišča po relativno visokih cenah. Ta zemljišča se ne kupujejo z namenom kmetijske obdelave. Klasična kmetijska zemljišča dosegajo visoke cene v okolici Kopra, Bleda, Ljubljane in regijskih centrov. Na povprečno nizko ceno kmetijskih zemljišč na podeželju vplivajo selitve v mesto in razdrobljenost kmetijskih zemljišč, ki onemogoča gospodarjenje na kmetiji.

 
Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Uporablja se z namenom statistike obiska in izboljšanja delovanja.

Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo? Več o piškotkih.